DROM
EDU - PROJEKTO
Integratzia pe travellers hay romané ternimata ande skala.
O gor gadala projektosa si te vazdas opre e intergratzia pe le travells,
romane ternemata ande skala.
Le mediatori si le postarya maskar le romane khera hay e skala.
Le mediatori si godola kay penen kay le sityarytora ande skala pa e kultura
romani hay savo ayotimos trobol kay le romane savore.
Dikas pe svako them kay si amensa lengi kultura, historia hay sikavas
kay le trevllers,rom sar si ande svako nesko them.
Sikavas so kerdam hay so anklista anda o projekto kay o Ministries of
Education hay kay svakoneski skala, kay EU hay kay Peco.
O projekto las pe ando bers 2001-03-01 hay da gata pala 3 bers ando bers
2004-03-01. Le thema kay si andre ando projekto si: Estonia , Fransoso
, Anglia , Danya , Littiunia hay o Svedo.
E boti ando projekto si.
Te keras ek programo latzio kay le mediatori hay te keras ek informatzia
patska. Pala o programo kay si ando Filanto 2000.
Te lazaras panglimos maskar le mediatori ande le thema kay si ando projekto
Informatzi kay le sityarytora pa e kultura kay si kay le trevllers,rom
hay savatar ayotimos trobol kay le trevllers,romane savore ande skala.
Baro kintari si vi te sityon pengi sib romani.
Osityarymos la sibako trobol ande boti la skalaki vi pe adokatsia may
bari.
Svako skala ande le thema kay si andre ando projekto trobol len ek webrig
trevellers/romano pe interneto.
Informatzia pa programo so keren le mediatori, kon si andre ande projekto,
si te avel kay o Ministries of Education, kay le thema kay si andre ando
projekto hay kay le sityarytora. Kon kamel e informatzia patska say len
les po interneto.
Romani rig po interneto pa projekto
Latzi botsi ayokeras te avel katar e patska la informako pa le mediatori,
o panglimos maskar le mediatori po interneto trobol te pirel misto. Pe
konputa trobol e patska la informatzia te pirel kay le skali… Bofaryia
romane anda Estoni hay Lithuania piren them themestar Kay le Ministeri
la skalaki, sityarytora ando EU hay ande Peco Skali kay si andre ando
projekto hay kay lenge ray. Po interneto say len le skali informatzi ,
te say atsyaren le sityarytora maj bot e romani kultura. E informatzi
si ek ayotimos pe intergratzia ande skala.
E cordonatzia po projekto DROM-EDU si National Boarder of Education, Romany
Education Unit, Filanto. Ms Janette Grönfors, janette.gronfors@oph.fi,
Mrs. Eine Lillberg, eine.lillberg@oph.fi
-------------------------------------------------------------------------------------------------
EU-COMENIUS-2
DROM-EDU projekto
Filanto
Svedo
Danya
Lithuania
Estonia
Fransoso
Anglia
So si te keras andre ando projekto
Te sikavas ek avreke sar te keras boti
Boti panglo ande ek than
Trodno sas e boti ando projekto DROM-EDU ek antrego bers, e gazderitsa
ando projekto katar Filandia nastinda te kerel boti ke voy sas nasvali.
Voy la pe avri anda boti doyto son 2002. Ando bers 2002 Project Secretary
for the Unit for Romany Education ando Finnish National Board of Education
todela te kerel e buti la gazderitsako hay vi peski buti. E gazderitsa
si te avel avri anda boti yi ando pansto son 2003. O projekto DROM-EDU
nas le doy son sekritarka ando bers 2001. Sa gadya dam ando gor te keras
o projekto hay tyi xasardam vramya. E buti gili may fogo angle.
E may importante boti ande Filanto sas e adokatsia pa le mediatori . E
buti las pe ando trito son 2001. 6 datsi saste kidenpe 25 manus pe gadya
boti.
Ek cordinatoro anda svako them kidepe ando Bordeaux, Fransoso ando novembro
26 hay 27 bers 2001.
Ando aprilo 2002 sas e adokatsia pa le mediatori gata ando Filanto . E
soransa holadene von avri po milay. Le mediatori sas pe bot skali kathar
godi ando them, te den informatzia pa le travellers/rom . Romane savore
atsyarenpe ke von si kaver fyalo vay nay ande ek than le avrensa , anda
godya trobon le mediatori te keren boti lensa ande le skali. Le mediatori
kerde bot boti vi kaver manusensa kay si andre ande ek themesko projekto
. Basic training for Romani Children adokatsia kay ankerel Finnish National
Boarder of Education.
Ando Mayo 16-19 bers 2002 kidepe but gene anda projekto ande Villnius,
Lithuania, anda svako them sas doy manus tradine te mothon pa boti so
keren ande pesko them le avre themenge.
Milaye line le mediatori informatzia pa le Manusengo tyatyimos doy dokomentori:
Recognising and Combating Racial Discrimination(European Roma Rights Center)
&Human Rights. Gadala dokomentori holadesas avri pe sa le biblotekori
pe le Finisiska universitetori, hay skali, adokatsia socialno hay kulturitsko
hay " Roma in legislation in Finland and Europé ".
Unit for Romany Education in Findland sas le milaeski skala Romani sib.
Trin gene kay gele ande mediatori programo ando bers 2001-2002 sas vi
von kothe. Pe tamna las pe Project Secreyary te lazarel web rig pa Unit
for Romany Education pe Finisitsko web rig www.oph.fi/info/romanit
Amaro gindo si te avel amen vi englesitska kaki web rig ando bers 2002.
Kaki rig si te aveles links kay web rig pa projekto. E web rig www.dromedu.org
bikindales o Swedo hay tyi yalpe te potreles . ( Filanto poterda www-rig
februari 2003)
Mila 2002 la e project secretary hay lazarda ek dokomento pe englesitska
pa mediatori programo . Sa o programo si katar Finnish National Boarder
of Education decembero 2000. Kako dokomento pa mediatori programo sas
lazardo ke bot thema mangleles.
Le cordinatori ando projekto kidepe ande Anglia nov 2002.
Finisitska mediatori sas le skala pa Human rights march 2003
Vi le kaver thema sas len problemo ande projekto. O Sveditsko projekt
cordenator nasvaylo. Bot boti azadeli. Ando 6 son 2001 lazarda o Svedo
ek web rig, ek experto lazarda ek sukar angloni webrig. Ando Vilsius 2002
sikada o experto peski boti. E boti le Svedoski sas te lazaren ek webrig
kay o projekto. O cordenator Sveditsko kerda bot boti pa adokatsia ande
bot tema pa trevellers/romane savore.
Svedo Nytorps skolan poterda ek nivi romani skala pe ternimata 2002 pe
tamna. E Angelina Dimiter-Taikon si e gazderitsa pe skala. Ando Svedo
dec 2001 sas o anglono kidinimos pa medeatori. Svedo sas le vi kidenimata
pa zakono hay kultura romani. Ando nov 2002 kidape o Svedo hay Filanto
te denpe doma sar te avel o programo pa le mediatori ando Svedo. Pe tamna
2002 penel amenge o cordenatoro Svedoko ke nastil may te kerel boti ando
projekto. Ke vo site kherel boti pe ek kaver boti. Filanto la pe peste
te lel sama pa e boti le Svedoko ando marso 2003. Svedo hay o Filanto
si te keren e webrig kay o projekto gata ande ek than.
Ande Estonia si o problemo kaver . Othem nay les godo zakono skalaki pa
le romane savore sar si ande kaver thema. Projekto DROM-EDU mosay te kherel
kaver boti ande Estonia. E boti si te moton kay le romane dada hay dya
te traden penge savoren ka skala, sostar trobol len adokatsia, hay te
keren intergratzia pe le romane savore ande skala gazikani. Vi manusen
tode te ayutin le romane savoren ande skala.
Pe tamna 2001 sas doy kidenimata kon kamel te avel mediatori .Khote avelas
ek Romano orginatzia ka sas le panglimos le romensa ande trin forori ande
Estonia.
Ande godola trin forori sas 49 romane savore. Konik nas opral le 18 bers.
Le gene kay mangle te keren boti ando projekto trobonas te diken sar sas
e situatzia pa romane savorengi skala ande Estonia. Sas lenge slobodo
te yan ande skala vay nas. Ando maio pe kidinimos ando Vilnius motode
gadala gene sar sas e situatzia ando Estonia.
Ek sinoro bofari site kerel Tallin University of Pedagogy ande ek than
le Filantosa pa programo mediatori 2002-2003. Gadala manus site keren
ek dokomentzia sar si kay le romane savore ande skala ande Estonia.Godola
rhama trobol te aven sar ek profondo kana den doma kay le ray kay si bare
ando them pa skali, adokatsia hay socialno botiya so si pa le rom.
E Anglia kerda medeiatori programo ando bers 2001-2002. Le mediatori ayotinde
le sityarytora ande skala le romane/trevllers savorensa. Le mediatori
vazde opre ek orginatzia pa ayotimos le savorengo ande boti la skalaki.
Terne mediatori rode adokatsia may bot sar yalas o projekto angle. Kako
dikle le manus sar ek lazi buti. Ek anda le terne mediatori la diploma
katar Queen Elizabeth II pa peski lasi boti romane/trevllers savorensa.
Drago sas lenge kay sas leke anda boti e skalaki.
Fransoso sas le problemo anda gor ando projekto. Omay baro problemo sas
ke le mediatori nas potkinde pa peski boti. Nas slobodo katar o zakono
Fransositsko. Sa gadya gili e boti angle , le mediatori ando Fransoso
vazde opre ek mediatori panglimos. Le mediatori kerde bot lazi boti ,sa
e boti kerde bi te len potkin. Le mediatori dine informatzia kay le romane/sinti
familyi pa boti skalaki, pa adokatsia hay pa sastimos . O Fransositsko
cordinatoro kerda kidinimos le bare ransa te sikavel lenge te le mediatori
trobon ande boti le romane/sintonsa savorensa ande skala. Hay trobon te
roden love varekatar te say aven le mediatori potkinde. Fransoso kida
bot martrialo pa le rom/sinti po interneto, von phabon anda trayo romano/sintitsko.
Von den doma poterdes pa situatsia sar si le romen/sinti ando Fransoso
hay ander kaver thema ande Europa.
Doy romane mediatori kerde boti ando projekto DROM-EDU andi Danya. Milaye
ando bers 2002 dene von gata. Lengi boti sas te sityaren le romane savoren
pa trayo romano, pa historia hay pa romani kultura. E skala kinda komputi
kai le romane savore. Pe kompute sityile vo te kiden avri informatzia
po inteneto kay trobolas len ande pengi boti . Ek experto pe komputa lazarda
ek programo specialno kay le romane savore kay sas lenge zorales drago.
Andi Danya ci train bot rom. Pe tamna 2002 ci phirel konik anda le may
phore ternimata ande skala. O cordinatoro Danyaki das pe gindo te zomavel
pale te rodel ternemata anda Svedo. Yi akana inke ci arakla so khamel.
Ande Lithuania sas lengi boti ando projekto te kiden informatzia pa trayo
romano ,socialno ando Vilnius. Mila si ke lengi boti ci rhamome pe sib
Lithuanitska. Le may bare importante divanori si tele rhamome pe Englesitska.
Godo rham sas mit ando raporto 2002. Sa e informatzia site avel mit ando
kaver raporto pe Anglesitska.
Bot miztimos arakle von pa le romane savore kay phiren ande skala: 83%
anda le manusen kay von pozline, sas lenge misto te phiren le romane savore
ande ek than le Lithuanski raklorensa. Ferdi 8% mangenas romani skala.
Kako si bot zorales mizto ande integatzia pa le romane savorengo traio
ande skala hay ando them. zay dikas ando raporto te inke si yene ando
Lithuenia kay si lenge drago o romanimos ferdi.
Kako raporto si te avel ek profondo ande boti pa skala kay le romane savore
ando Vilnius. Le bare ray ando Vilnius sas lenge lazo o raporto pa boti
la skalaki.
Le ray le themeske da slobodia kay le rom ke si lenge slobodo te den doma
romanes hay te ankeren pengi kultura. Trodno avela kaki boti ando Vilnius
kana von adyes trin avryal oforo ande bar romani bi svatlotsko hay bi
payesko.
Ek baro problemo si ke bot rom ci yanen mizto te den doma e sib le themeski
,von den doma romanes vay russitska. Tyi yanen sa le phore rom te yinen
hay te rhamon. Ando bers 2002 rodya O cordenatoro ando Lituania avri savi
adokatsia trobol le romane savoren ando Vilnius hay ande le forori pashe.
Oni mediatori hay ek socialno manos keren boti ande gadala forori.
Ando bers 2003 si gata rhama pa programo mediatori ando Lihtuania.
Po nevo bers si te avel rhama ando svako them pa programo mediatori. Hay
le mediatori si te keren boti. Lengi boti si te den doma le ransa pa adokatsia
so trobol kay le romane savore ande skala. E kaver boti so trobol le mediatori
te keren si te den informatzia le gadzen ande sakali sar si o zatyo trayo
romano.
Webrig si te avel gata pa fogo vrayma te say dikenla sogodi.
Paslenlo kidinimos pa projekto si te avel ando Maio 2003. Sa le botiay
site aven kerde. Oprojekto del gata ando Aprilo 2004.
21.3.2003/ Janette Grönfors janette.gronfors@oph.fi
|